Digitalno vključenost razumemo kot možnost posameznikov, da dostopajo do razpoložljive informacijsko-komunikacijske infrastrukture ter digitalnih tehnologij, rešitev in storitev, jih kompetentno in varno uporabljajo, vanje zaupajo in tako aktivno sodelujejo v informacijski družbi.
Prebivalci s sodelovanjem v današnjem tehnološko podprtem in informacijsko bogatem okolju sooblikujejo digitalno okolje, ki je bistvenega pomena za demokratične procese in prakse. Digitalno okolje predstavlja pomembno platformo za medkulturni dialog in je kontekst, v katerem prebivalci vse bolj uveljavljajo svoje pravice do družbenega, gospodarskega in političnega sodelovanja.
Digitalizacija tako skoraj ni več izbira, temveč je pričakovanje, ki postaja nujnost. Da je lahko zares učinkovita, je na eni strani potreben razvoj in uvajanje tehnologij, na drugi strani pa njihova dostopnost, ustrezna usposobljenost in enakopravna vključenost posameznikov v razvijajočo se digitalno družbo – digitalna vključenost.
RSS
Da bi digitalno vključenost omogočili prav vsem prebivalcem, je treba zagotoviti štiri ključne pogoje:
Z namenom izpolnitve prvega od naštetih pogojev zagotavlja Republika Slovenija mehanizem, ki omogoča izposojo računalniške opreme.
Mehanizem je vzpostavljen pri Javnem štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu Republike Slovenije.
V javnem pozivu za dodelitev računalniške opreme v izposojo v letu 2024 (2. javni poziv), ki ga je objavil Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije (javni sklad) je kot del razpisne dokumentacije na voljo tudi obrazec za izpolnitev vloge za dodelitev računalniške opreme v izposojo v letu 2024. Vlogo je mogoče oddati osebno na sedežu sklada ali po pošti.
Zadnji dan za oddajo vlog 2. javnega poziva je 23. avgust 2024.
Na vlogi je treba izpolniti vsa obvezna polja, jo podpisati in poslati po pošti ali vložiti osebno na naslov: Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije, Dunajska cesta 20, 1000 Ljubljana. Na kuverti naj bo pripis: »Vloga za 2. javni poziv MIRO«.
Izbrani bodo tisti vlagatelji, katerih vloga bo izpolnjevala oba pogoja javnega poziva, in sicer po vrstnem redu prispelih popolnih vlog do razdelitve 10.000 prenosnih računalnikov. Izbrani vlagatelji bodo prejeli odločbo o dodelitvi računalniške opreme v izposojo po pošti skupaj z ostalimi navodili o prevzemu opreme.
Na javni poziv se lahko prijavi vlagatelj, ki na dan objave javnega poziva izpolnjuje oba pogoja:
Upokojenci, invalidi, rejniki in vlagatelji, ki imajo otroke s posebnim potrebami, so v letih 2024 in 2025 do izposoje računalniške opreme upravičeni le, če imajo osnovnošolskega otroka in so uvrščeni v prvi ali drugi dohodkovni razred (oziroma dohodkovni razred, za katerega je objavljen poziv).
Društva, neprofitne organizacije, domovi za starejše niso upravičeni do izposoje računalniške opreme po Zakonu o spodbujanju digitalne vključenosti (ZSDV). Javni sklad dodeljuje prenosnike le posameznikom, ki izpolnjujejo zakonsko določene pogoje.
Vrtce in osnovne šole obveščamo, da prenos računalnikov, ki so v lasti ministrstva, ni mogoč, saj je država ustanoviteljica srednjih, ne pa tudi osnovnih šol in vrtcev (ustanoviteljice teh so občine).
Po izdaji pozitivne odločbe s strani sklada je treba počakati 15 dni, da odločba postane pravnomočna. Ta rok začne teči od dneva vročitve odločbe upravičencu. Če v tem obdobju ni vloženih pravnih sredstev, postane odločba pravnomočna.
Šele po pravnomočnosti odločbe lahko sklad obvesti ministrstvo o upravičencih do izposoje računalniške opreme. To zagotavlja, da so vse odločitve pravno veljavne in da se postopek nadaljuje v skladu z zakonskimi predpisi.
Od pravnomočnosti odločbe do odpošiljanja prenosnika traja proces približno 14 dni, temu je treba dodati še postopek predaje s strani Pošte Slovenije. Pošiljka, ki ni vročena, upravičenca na pošti čaka 15 dni.
Če ste bili odsotni v času prejema pošiljke (več kot 15 dni), vam računalniško opremo ponovno pošljemo septembra 2024.
Za napako pri zapisu podatkov na odločbi (na primer enotna matična številka občana) se obrnite na Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije.
Vlogo za dodelitev računalniške opreme v izposojo je treba oddati osebno na sedežu sklada ali po pošti na Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije, Dunajska cesta 20, 1000 Ljubljana. Na kuverti naj bo pripis: »Vloga za 2. javni poziv MIRO.«
Če ima pristojni organ po izteku javnega poziva še na voljo računalniško opremo, izvede javni sklad nove javne pozive, in sicer tako, da se v okviru vsakokratnega nadaljnjega javnega poziva lahko prijavijo osebe, uvrščene v naslednji, višji dohodkovni razred za otroški dodatek, od drugega do vključno šestega dohodkovnega razreda.
V okviru javnega poziva lahko vlagatelj odda samo eno vlogo. Kdor je že pridobil računalnik, se ne more ponovno prijaviti za dodatne računalnike.
Na prenosnikih je nameščena odprtokodna programska oprema, dodajanje nastavitev ni potrebno.
Računalniki niso naprodaj in so namenjeni za delovanje mehanizma.
Digitalne kompetence vključujejo samozavestno, kritično in odgovorno uporabo digitalnih tehnologij pri učenju, delu in sodelovanju v družbi. Opredeljene so kot kombinacija znanja, spretnosti in odnosov.
Okvir za oblikovanje politike digitalnih kompetenc ter njihov razvoj in merjenje (vsebina v angleščini) (angleško The Digital Competence Framework for Citizens - DigComp) razčleni digitalne kompetence na pet ključnih področij:
DigComp verzija 2.2. pozna osem ravni digitalnih kompetenc, Program politike Pot v digitalno desetletje pa razumevanje ravni digitalnih kompetenc skrči na dve ključni:
Namen Zakona o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij je uporabnikom omogočiti lažji dostop do informacij in storitev javnega sektorja ter lažje uveljavljanje pravic vseh prebivalcev in prebivalk.
Organi javnega sektorja za ustvarjanje, zbiranje in zagotavljanje informacij in storitev, ki so bistvene za javnost vedno pogosteje uporabljajo internet. S tega vidika je pomembno, da so vsebine, objavljene na spletiščih in mobilnih aplikacijah, dostopne vsem uporabnikom. Navedeno je še zlasti pomembno za uporabnike z različnimi oblikami oviranosti, ki so pogosto prikrajšani za dostop do informacij in storitev ter s tem digitalno izključeni. Spletna mesta, orodja in tehnologije morajo biti zasnovani tako, da jih lahko uporabljajo vsi uporabniki, ne glede na njihove morebitne oviranosti.
Zavezanci po Zakonu o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij so državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in osebe javnega prava po zakonu, ki ureja javno naročanje. Vsi ti, razen v zakonu določenih izjem, morajo zagotavljati skladnost s harmoniziranim standardom SIST EN 301 549 – Zahteve za dostopnost IKT produktov in storitev (spletišča in mobilne aplikacije morajo biti zaznavni, delujoči, razumljivi, robustni in s tem dostopni), pripraviti oceno nesorazmernega bremena, objaviti izjavo o dostopnosti (in jo redno posodabljati) ter zagotavljati povratni mehanizem. Zakon jasno določa tudi, katere zahteve glede dostopnosti morajo izpolnjevati spletišča in mobilne aplikacije.
Sovražni govor je težko enoznačno določiti. Pri tem velja, da gre za žaljivo razpravo, usmerjeno v inherentne značilnosti skupin ali posameznikov, kot so denimo rasa, nacionalnost, vera, spol, svetovnonazorsko ali politično prepričanje, pri čemer je posledica običajno javno spodbujanje k nasilju ali sovraštvu.
Razširjenost in "sprejetost" sovražnega govora je v Sloveniji velik problem. Da se ga lotevamo premalo resno, kaže tudi poziv Sveta Evrope, ki je Slovenijo konec oktobra 2018 spodbudil, naj okrepi boj proti sovražnemu govoru, zlasti na družbenih omrežjih.
Boja proti sovražnemu govoru smo se v letu 2023 lotili s kampanjo Ugrizni se v sovražni jezik in javnim natečajem za osnovnošolce Mladi skupaj proti sovražnemu govoru.
Neresnične informacije predstavljajo enega izmed ključnih izzivov naše družbe. Kljub temu da se nekateri primeri neresničnih informacij zdijo nedolžni ali le poskus zabave, je veliko neresničnih novic lahko škodljivih, zlonamernih ali celo nevarnih. Neresnične informacije so ustvarjene, da spremenijo naša prepričanja in stališča, tako da bodo na koncu spremenila tudi naše vedenje. Če verjamemo lažnim novicam, potem bi lahko rekli, da avtor lažnih informacij vodi naša prepričanja.
Ločimo med neresničnimi, zavajajočimi in lažnimi informacijami:
V času pospešenega razvoja naprednih tehnologij je eden od pomembnih vidikov opolnomočenja žensk tudi njihova izobraženost in usposobljenost aktivno vključenost v digitalnem okolju.
Vzpodbudni so izsledki najnovejše raziskave Evropske komisije o položaju žensk v digitalni preobrazbi (vsebina v angleščini), kjer so Slovenke uvrščene nad povprečje EU in so bolje digitalno izobražene kot njihove evropske kolegice. Zasluge za to pripisujemo dobremu izobraževalnemu sistemu in številnim projektom, ki se zavzemajo za dvig digitalnih kompetenc.
Nacionalna kontaktna točka za področje žensk v digitalizaciji je vzpostavljena v skladu z Deklaracijo o zavezanosti žensk k digitalni preobrazbi in vzpodbujanju ter uresničevanju ukrepov na področjih:
Vir: GOV.SI